I saved your words deep within me.

Kako smešni so tisti majhni vsakodnevni prebliski, res samo majhni drobci v primerjavi s celim dnevom, pa vendar o njih premišljuješ še ogromno časa.
Moj vrhunec dneva poteka, ko sedim pred računalnikom in jem jagodni jogurt in v tistem hipu me prešine, da je ta jogurt in njegova vsebina podobna mojemu življenju. Brskam, iščem in hitim, da bi našla celo jagodo, vse manjše delce od celote pa nekako spregledam..in ko končam, sem razočarana. -.-
Čudno naključje, ampak vsi smešni trenutki današnjega dneva so vsebovali hrano.
od vafljev, do šolske malice, solate, skitlsov in pa moj jogurt, seveda!
Znak, da je čas za hujšanje?:D

Sončenje je kul, retardirano petje in ploskanje v prazno tudi, demonstracije pa ne.
Oh in ne vem kaj bi brez našega Đibija, on nam je priskrbel ključ 4. letnikov. Brez njegovega znanja, ne bi prišli nikamor!(Ubogi profesorji, če toliko ve o njih, je to zato, ker vsak odmor divja od enega kabineta do drugega,trka in najeda. Pa še smiselno ponavadi ni. Vprašanje namreč.)


HM,v fazi trmastega vztrajanja. Ne bom jz prva!

fan group.hahah, ponavljam,fan group.

Obožujem dež,ampak to je pa že preveč.
Res!
Videti zeleno skozi sive,temačne oči je utrujajoče, rada bi videla drugače. In dež mi NE pomaga.
Gledati tebe skozi rožnate oči in te idealizirati je velika napaka in čas je že, da te vidim v pravi luči. Pa mi bo uspelo?

Prezapleteno je. Govoriti odkrito, ali po ovinkih, ali pa sploh ne govoriti o tem. Utrujena sem.
Spravljaš me ob pamet, me zabavaš, mi daješ občutek da nekaj sem, a zate hkrati ne veliko ali pa preveč, vse v enem samem pogovoru.
Ampak, ali je res, da moraš nekoga videti večkrat, da do njega čutiš? Že veš.:)
.
Rada bi enkrat za spremembo sonce in en sprehod z ženko. <3 Ker ona zna!



lep dan je bil takrat.:)

Želim si, da bi rek "Lepota je očem nevidna", v tem svetu polnem pomembnosti fizičnega izgleda, večkrat veljal.