Prelepo popoldne.

Zakaj bi zabijala čas doma, če sem lahko na prelepem potepu s svojo ženo, ki me vedno znova spravi v smeh in mi nakaže, da sem nora.

No, zato ker bi morala doma narest seminarsko o volilni abstinenci, ki jo delam že več kot leto in pol. Pa verjetno še kaj.
Sonce je krivo vsega!
(In ni prijetno, ko se ti slušalka skoraj prilepi na uho.)

The answer

is in my eyes. I'm trying to ignore you, like you ignoring me, but in this coil of emotions intertwined with your words and my perseverance it's hard to forget the fact that you're something really special and unique.
I hope you'll one day find the true path to happiness and your endless waiting for death will be completed.
You're not the burden, you're the most genuine personality I've ever met.
And I'm not idealizing you. Not anymore.
So, the answer to your poem is here and it's in my eyes.
But fortunately you never notice none of these.

jagode.

Pojedla sem približno pol travnika jagod in stopila v dva mravljišča. Auč. Kričala, pa ne ker bi se jih bala,ampak ker je žgečkal.:)
Pripravljena na odhod k Saši.. čeprav ne vem kako se bodo potem jutri obnesle inštrukcije.. auč. Ne bom pila!
Včasih se sprašujem, kaj je tista posebna energije, ki jo punca potrebuje, da je fantom všeč. Krkoli že je, jaz je sigurno nimam.-.-
Želim si, da bi lani ne padla letnika, ter bila zdaj na maturi s svojimi vrstniki. Čudne želje, kaj?